Zakaj se odločiti za SPON
Nizka raven kmetijske pridelave v Sloveniji je med drugim tudi posledica majhne produktivnosti rabe vode. Namakanje na kmetijskih gospodarstvih večinoma poteka brez uporabe medsebojno povezanih osnovnih informacij o strokovno pravilnem namakanju. Za strokovno pravilno namakanje moramo poznati vodozadrževalne lastnosti in trenutno vsebnost vode v tleh, fenofaze rastline in vremenske razmere v prihodnjih dneh.
Raziskave kažejo, da pridelovalci v Sloveniji pogosto namakajo zgolj po občutku in na podlagi preteklih izkušenj. Tako se namakanje izvede prezgodaj ali prepozno, preredko ali prepogosto in v premajhnih ali prevelikih namakalnih obrokih (Pintar in sod., 2001; Cvejić in sod., 2020). Zato voda v tleh ni optimalno razporejena skozi rastno dobo rastline in sledijo si obdobja s premajhno ali preveliko vsebnostjo vode v tleh.
Kmetijski svetovalci na terenu opažajo (Brence, 2021), da neoptimalna oskrba rastlin z vodo, ki je posledica nestrokovnega namakanja, negativno vpliva na:
- zdravstveno stanje rastlin, kar poveča obseg rastlinskih bolezni in zahteva večjo porabo sredstev za varstvo rastlin,
- količino pridelka,
- kakovost in obstojnost pridelka,
- tržno vrednost pridelka in s tem na konkurenčnost pridelave,
- zmanjšan sprejem hranil v rastlino in povečano možnost izpiranja hranil iz območja korenin,
- učinkovitost in razgradnjo sredstev za varstvo rastlin ter poveča možnosti njihovega izpiranja iz tal,
- učinkovitost rabe vode ter ekonomsko in okoljsko trajnost kmetijske pridelave, saj povzroča prekomerno porabo vode za namakanje.
Le strokovno pravilno izvedeno namakanje prinese želene učinke namakanja. Hkrati ne povzroča prekomernih negativnih vplivov na okolje in omogoča visoko produktivno ter ekonomsko učinkovito kmetijsko pridelavo.
Dejavniki strokovno pravilnega namakanja so prikazani kot odgovori na sliki.
Ustrezen izračun začetka in količine namakalnega obroka predstavlja izziv v uskladitvi podatkov, saj je pri tem potrebno upoštevati vse dejavnike strokovno pravilnega namakanja. Uporabnik namakalnega sistema lahko potrebe po namakanju preračunava sam, vendar je dejavnikov za določitev strokovno pravilnega namakanja veliko, zato si lahko pri izračunu pomaga z uporabo digitalnega sistema podpore odločanju o namakanju (SPON).
V Sloveniji imamo na področju razvoja nasvetov za namakanje nekaj desetletne izkušnje. Preprostejše nasvete za namakanje, ki temeljijo na izračunu potreb po namakanju na podlagi gravimetrične določitve vsebnosti vode v tleh, pripravlja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in so že nekaj časa v uporabi v Savinjski dolini. Že dalj časa na Agenciji za okolje Republike Slovenije pripravljajo nasvete za namakanje, ki temeljijo na modelskem izračunu vodne bilance z modelom IRRFIB. Pomanjkljivost obeh načinov podajanja namakalnih nasvetov je, da pri določitvi potreb po namakanju ni upoštevana trenutna vsebnost vode v tleh.
SPON (Sistem za Podporo O Namakanju) je bil razvit v okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt (2016-2021) in pozneje nadgrajen v EIP projektu PRO-PRIDELAVA (2018-2021).
- kulturo ter razvojne faze rastlin – fenofaze,
- vodozadrževalne lastnosti tal (poljska kapaciteta, točka venenja),
- trenutno vsebnost vode v tleh (dnevno spremljanje vsebnosti vode v tleh z merilnikom vode) in
- večdnevno napoved evapotranspiracije in količine padavin za vsako lokacijo.
Za optimalno preskrbo rastlin z vodo SPON izračuna in poda uporabnikom informacijo s priporočilom o potrebni količini vode, začetku in trajanju namakanja.
Vodenje strokovno pravilnega namakanja na ravni kmetije ne pomeni stalnega dodajanja enakih obrokov namakanja v času vegetacijske dobe, ampak upošteva časovno dinamiko količine rastlinam razpoložljive vode v tleh, ki je odvisna od vodozadrževalnih lastnosti tal, in evapotranspiracijo ter padavine. Tem parametrom sledimo s pomočjo merilih postaj za merjenje vsebnosti vode v tleh.
Ob upoštevanju vseh omenjenih podatkov lahko natančno opredelimo (izračunamo) obrok namakanja, ki ne sme presegati poljske kapacitete, ki je talno specifična in ne sme pasti pod kritično točko, ki je določena na podlagi lastnosti tal in rastline. S tovrstnim uravnavanjem namakalnih obrokov se sočasno izognemo sušnemu stresu in preveliki vsebnosti vode v tleh, ki predstavlja tveganje za izpiranje rastlinskih hranil do podzemne vode. Sistem SPON, ki omogoča napovedovanje velikosti namakalnih obrokov, je osnovno orodje za doseganje racionalnejše in s tem bolj trajnostne rabe vode za namakanje.
Tehnična vzpostavitev SPON obsega vzpostavitev infrastrukture za spremljanje vsebnosti vode v tleh in modeliranje vodne bilance v tleh ter predstavlja prvi korak. Praktična uporaba SPON na kmetiji v smislu uporabe napovedi namakanja za vodenje namakalnega sistema je učni proces. Pridelovalcu se najprej predstavi sistem SPON, ki se z njim, med uporabo postopoma seznanja. K učinkoviti rabi SPON pripomore dobro poznavanje delovanja razpoložljive namakalne infrastrukture na pridelovalnih površinah. Tako se lahko zagotovi čim bolj optimalno oskrbo rastlin z vodo.
- Brence, A. 2021. “Negativni vplivi strokovnega namakanja”. Novo Mesto, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto. andreja.brence@kgzs-zavodnm.si (osebni vir, junij 2021)
- Pintar, M. 2006. Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
- Glavan, M., Cvejić, R., Honzak, L., Pečan, U., Železnikar, Š. in Pintar, M. 2020. Izboljšanje odziva kmetijstva na podnebne spremembe s sistemom za podporo o odločanju o namakanju. Vodni dnevi 2020. Slovensko društvo za zaščito voda. Str. 62 – 67. https://sdzv-drustvo.si/wp-content/uploads/2020/10/ZBORNIK-VD-2020-v2.pdf (24.5.2021)
- Cvejić, R., Černič Istenič, M., Honzak, L., Pečan, U., Železnikar, Š. in Pintar, M. 2020. Farmers Try to Improve Their Irrigation Practices by Using Daily Irrigation Recommendations—The Vipava Valley Case, Slovenia. 27 str.https://www.mdpi.com/2073-4395/10/9/1238/htm
Preberite tudi: